Denarne socialne pomoči


Denarna socialna pomoč


Z denarno socialno pomočjo se upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Denarna socialna pomoč predstavlja razliko med dohodki družine ali posameznika in minimalnim dohodkom, določenim enkrat letno.

Zakon o socialnem varstvu predvideva naslednje vrste denarnih socialnih pomoči:
  • denarna socialna pomoč – za obdobje – se dodeli za določen čas glede na okoliščine. Prvič se dodeli za tri mesece, ponovno pa največ za šest mesecev. Za največ eno leto se dodeli v primeru, ko zaradi starosti ali invalidnosti ne moremo pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.
  • denarna socialna pomoč – trajna – se dodeli upravičencu nad 60 let starosti in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in brez vsakršnih dohodkov in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan preživljati po zakonu in živi doma.
  • izredna denarna socialna pomoč – za obdobje – se dodeli v izrednih okoliščinah, čeprav upravičenec presega »cenzus« za obdobje, in sicer v primeru materialne ogroženosti, ki bo trajala več kot dva meseca.
  • izredna denarna socialna pomoč – enkratna – se dodeli v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost.

Denarna socialna pomoč pomeni sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka. Ali je vlagatelj upravičen do denarne socialne pomoči, ugotavlja center za socialno delo v vsakem primeru posebej iz vloge in predloženih dokazil k vlogi. Zakonska podlaga je: Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2)


Vlagatelj lahko pridobi socialno pomoč, če:


  • nima dovolj sredstev za preživetje
  • nima premoženja, ki bi mu omogočilo preživetje
  • aktivno rešuje svojo socialno problematiko in:
  • je državljan Republike Slovenije in ima v Sloveniji tudi stalno prebivališče ali
  • je tujec in ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in v Sloveniji tudi prebiva.

Koliko?


Če ste brez kakršnihkoli sredstev za preživetje, znaša denarna socialna pomoč od.1.7.2011 dalje:

V letu 2011  
230,61 EUR SAMSKA OSEBA
230,61 EUR DRUŽINA - prva odrasla oseba
161,43 EUR vsaka naslednja odrasla oseba v družini (zakonec, izvenzakonski partner...)
69,18 EUR se doda za vsakega OTROKA, ki so ga starši dolžni preživljati
68,18 EUR se poveča za enostarševsko družino

Če imate del sredstev sami in so nižja od navedenih zneskov, znaša denarna socialna pomoč le razliko do določene višine v tabeli. Denarna socialna pomoč se vsako leto februarja uskladi z rastjo življenjskih stroškov. Če imate del sredstev, vendar so ti nižji od zneskov, navedenih v tabeli, znaša denarna socialna pomoč le razliko med vašimi sredstvi in v tabeli določenimi zneski.


Kako oddati vlogo?


Obrazec za vlogo dobite na Centru za socialno delo Velenje. Obrazce najdete tudi na naši strani pod dokumenti.



Seznam ugodnosti, do katerih so upravičeni prejemniki DSP


1. Naročnina za RTV - oprostitev plačila naročnine

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) določa, da so plačila naročnine so med drugim oproščeni:
  • socialno ogroženi,
  • invalidi s 100 % telesno okvaro,
  • invalidi z manj kot 100 % telesno okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Socialna ogroženost se dokazuje le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost:
  • prejemniki trajne DSP po predpisih socialnega varstva,
  • prejemniki DSP po predpisih socialnega varstva.

2. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje


Osebam, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu (torej za pridobitev denarne socialne pomoči), je po 25. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celoti zagotovljeno plačilo storitev, ki jih je potrebno doplačati, kadar gre za nujno zdravljenje - omenjenih storitev v teh primerih torej ni potrebno doplačati – tako imajo v primeru nujnega zdravljenja brezplačno tudi specialistično ambulantne storitve, bolnišnicne in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišcu kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ortopedske in druge pripomočke; kaj je nujno zdravljenje pa presodi osebni zdravnik. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da na podlagi tretjega odstavka 259. člena lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo oziroma v celoti ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica po pravilih. Pravila omenjajo tudi pravico do pogrebnine (148. clen) in do posmrtnine (150. clen) ter pravico do povračil potnih stroškov (153. clen).


3. Pomoč s strani nevladne organizacije KARITAS


Družine: na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Vključeno je tudi svetovanje in pravna pomoč. Otroci: v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomaga osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebšcin ter plačilu kosil in šole v naravi. V mnogih župnijskih karitas je mogoča tudi učna pomoč. V poletnem času je organizirano tudi letovanje v Portorožu in na Pohorju, katerega se vsako leto udeleži prek 200 socialno ogroženih otrok. Starejši, bolni, invalidi: druženja, organiziranja družabnih srečanj in v obliki sofinanciranja različnih invalidskih pripomockov. V Škofijski karitas Ljubljana pa poteka poseben program izposoje ortopedskih pripomočkov.
4. Pomoč s strani nevladne organizacije RDEČI KRIŽ
Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomaga Rdeči križ Slovenije stalno in občasno zlasti s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, pohištvom in belo tehniko. Poleg tega skrbi za izvajanje sosedske pomoči, organizira delovanje postaj Rdečega kriza, pripravlja srečanja starostnikov, organizira in koordinira obiskovanje bolnih oseb, spodbuja delovanje skupin za samopomoč in osebni razvoj ter medgeneracijskih skupin. Pomemben del socialne dejavnosti so programi pomoči za brezdomce in organizacija taborov in letovanj za otroke. Merila za izpolnjevanje pogojev za najbolj ogrozene osebe iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog za obdobje 2007-2008:
1. prejemniki denarne socialne pomoči,
2. posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije/Območno združenje ali Slovenska Karitas/ Župnijska Karitas oceni, da potrebujejo pomoč oziroma jih na le-te napoti pristojni center za socialno delo…..

5. Predšolska vzgoja - brezplačen vrtec


Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) v drugem odstavku 32. clena določa, da so starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. clena tega zakona.


6. Učbeniki v osnovni šoli


V nekaterih osnovnih šolah je zagotovljena brezplačna izposoja učbenikov iz učbeniških skladov za vse otroke od prvega razreda osnovne šole dalje. Za vse ostale velja Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002), ki v 3. členu določa, da šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo (v nadaljnjem besedilu: izposojevalnina) učbenikov. Izposojevalnina, ki jo šola zaračuna uporabnikom sklada, za posamezen učbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen učbenik. Cena, po kateri je šola nabavila učbenik, vključuje vse dajatve (v nadaljnjem besedilu: nabavna cena).


7. Subvencionirana prehrana v osnovni šoli


Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane ucencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) doloca, da šolska prehrana v skladu z dolocili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano ucencev v osnovni šoli in obsega zajtrk, malico ter kosilo. Iz drzavnega proracuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za ucence, ki zaradi socialnega polozaja le-te ne zmorejo placati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, lahko pa tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane ucencu upošteva zlasti naslednje kriterije:
  • prejemanje denarne socialne pomoci po predpisih o socialnem varstvu
  • višina dohodkov na druzinskega clana,
  • višina otroških dodatkov,
  • brezposelnost staršev,
  • dolgotrajna bolezen v druzini,
  • dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v druzini.

8. Učbeniki v srednji šoli


Pravilnik o upravljanju ucbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002), doloca, da šola zaracuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo (v nadaljnjem besedilu: izposojevalnina) ucbenikov. Izposojevalnina, ki jo šola zaracuna uporabnikom sklada, za posamezen ucbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen ucbenik. Cena, po kateri je šola nabavila ucbenik, vkljucuje vse dajatve (v nadaljnjem besedilu: nabavna cena)."


9. Subvencionirana prehrana v srednji šoli


Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) doloca, da šolska prehrana v skladu z dolocili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano dijakom in vajencem v srednji šoli in obsega malico, izjemoma pa lahko tudi druge obroke šolske prehrane. Iz drzavnega proracuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za dijake in vajence, ki zaradi socialnega polozaja le-te ne zmorejo placati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, izjemoma pa lahko tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane dijakom in vajencem upošteva zlasti naslednje kriterije:
  • prejemanje denarne socialne pomoci po predpisih o socialnem varstvu,
  • višina dohodkov na druzinskega clana,
  • višina otroških dodatkov,
  • brezposelnost staršev,
  • dolgotrajna bolezen v druzini,
  • dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v druzini,
  • število dijakov vozacev.

10. Subvencioniran prevoz v srednji šoli


Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 71/2007) doloca, da skladno s kriteriji, vsem upravicencem pripada subvencija v višini od 7% do 70 % cene mesecne vozovnice. Znesek subvencije za posameznega upravicenca doloci na podlagi lestvice, ki upravicence razvršca v razrede. Pri tem se upošteva:
  • bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
  • oddaljenost kraja šolanja od kraja stalnega prebivališca.