Obvestila

 
 
Datum objave: 01.09.2017

V letu 2018 otroški dodatek tudi v 7. in 8. dohodkovnem razredu

Na podlagi sprejetih izhodišč za pripravo sprememb proračuna 2018 se bodo s 1. 1. 2018 na področju otroških dodatkov končali varčevalni ukrepi, ...



 
Datum objave: 07.08.2017

Od 1. avgusta višji nekateri socialni transferji

S 1. avgustom se zvišuje denarna socialna pomoč (redna in izredna), zvišujeta se pogrebnina in posmrtnina in varstveni dodatek. Osnovni znesek mini ...





 
Datum objave: 07.08.2017

Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018

Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delod ...



Starševski dodatek


Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).
 
Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka:

  • če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
  • če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

 

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

  • zapusti otroka
  • trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika) 
  • umre.


V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati pravico že izrabila.
 
Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.
 
Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.
 
Pravice do starševskega dodatka nima:

  • oče, mati ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu ali plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok
  • otrokova mati ali oče, katere zakonec,zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka  plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ali delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka za istega otroka.

Trajanje pravice do starševskega dodatka
 
 

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

 

Starševski dodatek se podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov se starševski dodatek podaljša za dodatnih 90 dni
  • ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dodatek podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni
  • ob rojstvu nedonošenčka – starševski dodatek se podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dodatek se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije);
  • starša ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dodatek se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to, ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še deset dni po smrti otroka.
 
Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.
 
Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Višina starševskega dodatka


 
Starševski dodatek znaša 252.04 evrov mesečno.
 
 

Uveljavljanje pravice do starševskega dodatka
 

Pravico uveljavlja mati, pod zgoraj navedenimi pogoji pa tudi oče oziroma druga oseba, pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.
 
Obrazec za uveljavljanje pravice in informacije so na voljo:

  • na centru za socialno delo (na centru bodo stranko tudi seznanili z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posamezne pravice do družinskih prejemkov in s posledicami zamude rokov)
  • tukaj


Roki za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka:

 

  • Mati uveljavlja pravico:
    • 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni
    • če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge
  • Oče uveljavlja pravico:
    • najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice 
  •  Druga oseba uveljavlja pravico:
    • kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

 

Način uveljavljanja starševskega dodatka


 
Pravico do starševskega dodatka lahko uveljavlja eden od staršev otroka sam, lahko pa za istega otroka po 78. dnevu starosti otroka tudi oba starša, če o tem skleneta pisni dogovor, v katerem tudi natančno določita obdobje koriščenja. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka predložita centru za socialno delo.
 
Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.
 
Če uveljavlja starševski dodatek le eden od staršev, v vlogi izjavi, da uveljavlja pravico do starševskega dodatka v dogovoru z drugim od staršev sam.
 
 

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dodatka morate biti pozorni:

  1. z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka lahko hkrati uveljavljate tudi pravico do pomoči ob rojstvu otroka
  2. ker se pravica do starševskega dodatka pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti center za socialno delo (lahko predložite tudi obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otrok).


KONTAKT:

Darinka Špacapan, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si

Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,     e-mail: breda.vrencur@gov.si




Otroški dodatek


Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. 

 

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

 

Pravico uveljavljate na:

Vložite jo lahko osebno ali po pošti.

 

Prek portala e-uprava lahko z veljavnim digitalnim potrdilom vložite poenostavljeno elektronsko vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Poenostavljeno elektronsko vlogo se uporablja le v primeru, če hkrati NE zaprošate za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

 

Ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije vrtca

Če ponovno uveljavljate pravico do otroškega dodatka/subvencije vrtca (ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) lahko vložite vloga za ponovno uveljavljanje pravice do otroškega dodatka/subvencije vrtca.

 

Upravičenci

 

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

 

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

 

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

 

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

 

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

 

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.

 

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.


 

Primer: Mati 9. 12. 2013 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojo 12-letno hči.

Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31. 12. 2014. Če bo mati vlogo vložila 1. 1. 2015, bo pravica prekinjena in ji bo lahko ponovno priznana šele s prvim dnem naslednjega meseca, in sicer za dobo enega leta, torej od 1. 2. 2015. V januarju 2015 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.


 

 

Višina

 

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

 

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto proizvoda, otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

 

 

dohodkovni razred

 

povprečni mesečni dohodek na osebo (v %)

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

 

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta (v evrih)

 

1. otrok

 

2. otrok

 

3. in naslednji otrok

 

1. otrok

 

2. otrok

 

3. in naslednji otrok

 

1

 

do 18 %

 

114,31

 

125,73

 

137,18

 

114,31

 

125,73

 

137,18

 

2

 

nad 18 % do 30 %

 

97,73

 

108,04

 

118,28

 

97,73

 

108,04

 

118,28

 

3

 

nad 30 % do 36 %

 

74,48

 

83,25

 

91,98

 

74,48

 

83,25

 

91,98

 

4

 

nad 36 % do 42 %

 

58,75

 

67,03

 

75,47

 

58,75

 

67,03

 

75,47

 

5

 

nad 42% do 53 %

 

48,04

 

56,06

 

64,03

 

48,04

 

56,06

 

64,03

 

6a

 

nad 53 % do 56 %

 

30,44

 

38,10

 

45,71

 

30,44

 

38,10

 

45,71

 

6b

 

nad 56 % do 64 %

 

30,44

 

38,10

 

45,71

 

43,44

51,10

71,17

 

  

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

    • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

 

Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

 

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

 

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

  

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

 

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki se upoštevajo tudi:

  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

 

Sprememba dohodka

 

Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (npr. oseba vloži vlogo avgusta 2014 in če je meseca aprila 2014 izgubila zaposlitev in v letu 2013 izkazuje plačo, trenutno pa prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, se kot dohodek upošteva tekoče denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plača iz leta 2013 pa ne več).

Kot sprememba vrste periodičnih dohodkov se šteje izguba ali začetek prejemanja:

  • plače skupaj z regresom, 
  • nadomestila plače,
  • pokojnine,
  • nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševskega dodatka,
  • preživnine,
  • delnega plačila za izgubljeni dohodek,
  • nadomestila za invalidnost in
  • sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.

 

Tekoči dohodki

 

Če je oseba ali družina upravičena do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka, se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli zgoraj navedene periodične dohodke.

 

Tekoči dohodki so: 

  • plača skupaj z regresom,
  • nadomestilo plače,
  • pokojnina,
  • nadomestilo in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševski dodatek,
  • preživnina,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • nadomestilo za invalidnost,


ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven,

in

  • preživnina (nadomestilo preživnine)

 

ki se upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

 

 

 

Sporočanje sprememb

 

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • spremembo števila oseb ali upravičencev,
  • spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod,
  • spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta,
  • spremembo stalnega prebivališča in
  • spremembo vrste periodičnega dohodka,

 

v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.


Center za socialno delo na novo odloči o posamezni pravici, tj. tudi za novo obdobje.


Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in CSD-jev. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, razen v postopku oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, ko center za socialno delo odloči z dnem nastanka spremembe, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin na strani upravičenca do storitve.
 

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Pomoč ob rojstvu otroka


Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. 
 
Upravičenci do pomoči ob rojstvu otroka
 
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.


Premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka je postavljen na raven 6. razreda otroškega dodatka, kar znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 648,47 evra na družinskega člana. 
 

Višina pomoči ob rojstvu otroka

 

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 evrov. 

 

Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka

 

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka.

 

Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

 

Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:

  • Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.


KONTAKT:

Darinka Špacapan, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si

Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,     e-mail: breda.vrencur@gov.si




Dodatek za veliko družino


Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).
 
Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev
, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzusa, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 648,47 evra na družinskega člana. Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.
 
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. 
 

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).
     

Informacija o izplačilu dodatka za veliko družino v letu 2016


Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2015 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. V letu 2016 bo izplačilo dodatka za veliko družino 14. 4. 2016.

 

 

KONTAKT:

Darinka Špacapan, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si

Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,     e-mail: breda.vrencur@gov.si




Dodatek za nego otroka


Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. 
 
Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 200 evrov.

 

Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.




KONTAKT:

Darinka Špacapan, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si

Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,     e-mail: breda.vrencur@gov.si




Delno plačilo za izgubljen dohodek


Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
 
To pomeni, da eden od staršev (mati ali oče otroka) bodisi zapusti dosedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan, ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb na območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni, torej najtežje stopnje motnje oziroma oviranosti otroka.
 
Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka.
 
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo. V tem primeru torej mati ali oče otroka dobi pravico tudi, če ima dva ali več otrok, četudi nimata oziroma nimajo najtežje motnje v razvoju.

 

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata tako otrok kot starš stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja, do 18. leta starosti otroka oziroma največ dva meseca po smrti otroka. Če je otrok iz kakršnegakoli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

 

Uveljavljanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek
 
Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela (ali začetka dela s krajšim delovnim časom) na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo (ne sme biti starejša od šestih mesecev) in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka njegovega transakcijskega računa. Na podlagi mnenja zdravniške komisije center za socialno delo vlagatelju izda odločbo.
 
Če center na podlagi mnenja zdravniške komisije izda enemu od staršev negativno odločbo, se ima eden od staršev možnost in pravico pritožiti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 


KONTAKT:

Darinka Špacapan, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si

Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,    e-mail: breda.vrencur@gov.si