Državne štipendije

Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz Zakona o štipendiranju (9. člen) in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65 % minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 66 do 68 % minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča ter 70 % minimalne plače na družinskega člana, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.

Kateri dohodki in prejemki štejejo v skupni dohodek družine ter izračun in ugotavljanje dohodka na družinskega člana, ureja Zakon o štipendiranju v členih od 15 do 18. Katere osebe štejejo za družinske člane oziroma ne štejejo za družinske člane pa ureja v 19. in 20. členu.

Višina


Na podlagi 14. člena Zakona o štipendiranju in sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Ur. list št. 57/2011) državna štipendija brez dodatkov od 1. julija 2011 znaša:

38,97 EUR za dijaka in
58,47 EUR za študenta.


K državni štipendiji se dodelijo naslednji dodatki (z višinami na podlagi zgornjega sklepa):

  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista:
dohodek na družinskega člana do vključno 25 % minimalne plače: 55,22 EUR
dohodek na družinskega člana nad 25 % do vključno 40 % minimalne plače: 44,39 EUR
dohodek na družinskega člana nad 40 % do vključno 50 % minimalne plače: 32,48 EUR
dohodek na družinskega člana nad 50 % do vključno 60 % minimalne plače: 21,66 EUR
  • dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 EUR
  • dodatek za učni oziroma študijski uspeh:
za dijake s povprečno oceno najmanj 4,1 ali več oziroma za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več: 20,56 EUR ter
za dijake s povprečno oceno najmanj 4,5 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več: 37,90 EUR
  • dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:
za bivanje: 85,53 EUR
za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča:
oddaljeno od 5 do vključno 10 km: 48,73 EUR
nad 10 do vljučno 15 km: 59,55 EUR
nad 15 do vključno 20 km: 70,38 EUR
nad 20 do vključno 30 km: 81,21  EUR
nad 30 do vključno 40 km: 92,05 EUR
nad 40 km: 100,71 EUR
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 EUR (upravičenost se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, uradnih evidenc centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Ko še ni izdana dokončna odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto, se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta.


Če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta.

Dohodki in prejemki iz 16. člena ZŠtip se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.


Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do državne štipendije

A. Splošni pogoji po ZŠtip
Državno štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki:
 ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let,
 hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena tega ZŠtip (Zoisove štipendije, kadrovske štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije na podlagi meddržavnih sporazumov oz. na podlagi vzajemnosti),
 ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,
 niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
 niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

B. Materialni pogoj (cenzus)
Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po ZŠtip in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega:
 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča,
 66 do 68 % minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča,
 70 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.

Višina cenzusa v razponu od 66 do 68 % minimalne plače za dodelitev državne štipendije za upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča, se odmeri glede na oddaljenost od kraja šolanja do kraja stalnega prebivališča.

Oddaljenost od kraja šolanja je oddaljenost od kraja šolanja ali študija do kraja stalnega prebivališča, izražena v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.

Višina cenzusa
(v % minimalne plače)
Znesek v evrih                             
65 462,36
66 469,50
67 476,61
68 783,72
70 497,85








Enostarševska družina je življenjska skupnost enega od staršev in otrok, oziroma življenjska skupnost otrok in osebe, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Če tisti od staršev oziroma oseba, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo, osnuje novo življenjsko skupnost, se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije upošteva cenzus v višini 65 % minimalne plače na družinskega člana.

Za osebo s posebnimi potrebami se šteje:
- oseba, ki je invalid z 100 % telesno okvaro ali mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov, ter
- oseba, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja o pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.«

Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, uradnih evidenc centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

V primeru, ko še ni izdana dokončna odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto, se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta.

Če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta.

Dohodki in prejemki iz 16. člena ZŠtip se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.




Trajanje prejemanja štipendije


Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja.

Obveznosti štipendista


Štipendist je dolžan štipenditorju v 8 dneh od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo, zlasti pa:

  • prekinitev ali konec izobraževanja
  • spremembo vrste in področja izobraževanja
  • sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti
  • nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka
  • število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke, ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.
Center za socialno delo v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

Študij v tujini


Državno štipendijo za študij v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je v skladu s predpisi države izobraževanja akreditirana za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

Dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa si pridobi upravičenec do štipendije s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja.

Pristojni organ za podeljevanje državnih štipendij


V skladu s prvim odstavkom 42. člena Zakona o štipendiranju od šolskega oziroma študijskega leta 2008/2009 dalje o dodelitvi državne štipendije na prvi stopnji odloča pristojni center za socialno delo.

Kandidati za pridobitev državne štipendije vloge (skupaj z ustrezno dokumentacijo) oddajajo pri pristojnih centrih za socialno delo v skladu z javnim pozivom, ki ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavi vsako leto junija na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja.


KONTAKT:
Darinka 
ŠPACAPAN, tel.št. 898 45 83,   e-mail: darinka.spacapan@gov.si


Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 ,    e-mail: breda.vrencur@gov.si