Obvestila

 
 
Datum objave: 01.09.2017

V letu 2018 otroški dodatek tudi v 7. in 8. dohodkovnem razredu

Na podlagi sprejetih izhodišč za pripravo sprememb proračuna 2018 se bodo s 1. 1. 2018 na področju otroških dodatkov končali varčevalni ukrepi, ...



 
Datum objave: 07.08.2017

Od 1. avgusta višji nekateri socialni transferji

S 1. avgustom se zvišuje denarna socialna pomoč (redna in izredna), zvišujeta se pogrebnina in posmrtnina in varstveni dodatek. Osnovni znesek mini ...





 
Datum objave: 07.08.2017

Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018

Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delod ...



Zavarovanje za starševsko varstvo


Do pravic, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo so upravičene osebe, ki so vključene v zavarovanje za starševsko varstvo in plačujejo prispevek za starševsko varstvo.


Starševski dopust


Je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oz. nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje. Vrste starševskega dopusta so:
  • materinski dopust,
  • očetovski dopust,
  • starševski dopust.
  • Materinski dopust


Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
 
Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. 
 
Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
 
Oče uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka:

  • umre
  • zapusti otroka ali
  • če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka.

Če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do materinskega dopusta oče otroka ali s soglasjem očeta in matere eden od starih staršev.
 
Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi materinski dopust.
 
Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
 
Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na:

  • največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na vašem centru za socialno delo, kjer vam bodo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta (lahko jih natisnete tudi z našega spletišča) in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
  • Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti oz. le izjemoma do dvanajstega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), 5 koledarskih dni po koncu starševskega dopusta za tega otroka do konca prvega razreda osnovne šole otroka in 50 dni do tretjega leta starosti otroka.
 

Za 15 dni očetovskega dopusta, ki jih oče izrabi do dopolnjenega šestega oz. dvanajstega meseca otrokove starosti ter 5 koledarskih dni po koncu starševskega dopusta za tega otroka do konca prvega razreda osnovne šole otroka, mu država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za druge dni (50) očetovskega dopusta, ki jih lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka, pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. *

 

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016). Do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta. Zakonski pogoj za koriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč starost treh let otroka, kar pomeni, da lahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od treh let. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskega dopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja starost otroka manj kot 3 leta. Ta ureditev velja ne glede na to, kaj so očetje v prejšnji vlogi "označili" glede neplačanega očetovskega dopusta.
 
Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
 
 

Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

 

Očetovski dopust v trajanju 15 dni z nadomestilom in 50 dni s plačilom prispevkov lahko oče izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni, 50 koledarskih dni je enako 35 delovnih dni). Očetovski dopust v trajanju 5 dni z nadomestilom oče lahko izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela v strnjenem nizu (5 koledarskih dni) po koncu starševskega dopusta za tega otroka.
 
Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni:

  • najkasneje dan pred nastopom očetovskega dopusta (po rojstvu otroka) se oglasite na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta
  • vlogo si lahko natisnete tudi z našega spletišča
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta
  • ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, vlogi priložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka
  • v primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva
  • o izrabi 5 dni očetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oče obvestiti center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

* Veljavna ureditev: V letu 2017 in 2018 se bo ureditev očetovskega dopusta spremenila in sicer tako, da bo oče v letu 2017 upravičen do 25 dni očetovskega dopusta z nadomestilom in 25 dni očetovskega dopusta s plačilom prispevkov ter v letu 2018 do 30 dni očetovskega dopusta z nadomestilom.


  • Starševski dopust


Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta.
 
Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
 
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

 

Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. O tem morata skleniti dogovor. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo…).

 
Pravica posvojiteljev do starševskega dopusta:

  • Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v istem obsegu in trajanju kot starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
  • Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

 

Dopust se lahko podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let 
  • ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni
  • ob rojstvu nedonošenčka – starševski dopust se podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije); ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovih 18 mesecev starosti
  • starša ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.  

 


Primer: Če mati rodi dvojčke in doma že varuje tri otroke, ki še niso zaključili prvi razred osnovne šole, bo njen dopust lahko daljši za 150 dni – 90 dni zaradi rojstva dvojčkov in 60 dni zaradi varstva in vzgoje že pred rojstvom dvojčkov rojenih treh otrok do konca prvega razreda osnovne šole.



Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti iz dela.
Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor (v njem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta) skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

 

Starševski dopust starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:

  • dveh ali več živorojenih otrok,
  • otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
  • otroka v družini, v kateri starše že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.

Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.


Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu kot ga imata mama in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor dni sta mati ali oče pravico do dopusta za nego in varstvo otroka že izrabila. 

 

Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke dijakinje oziroma študentke... Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila, in ga lahko koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

 

 

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na:

  1. vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, in vlogi priloži dogovor staršev in delodajalcev
  2. podaljšanje dopusta je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta
  3. izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka


Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vlogo si lahko natisnete tudi s spletišča MDDSZ.

 
 
Posvojitelji uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.

 

 


Pomembno: Pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.
 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti upoštevaje Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES spodbuja delavce in delodajalce, da tudi med starševskim dopustom ohranjajo stike ter se dogovorijo o ustreznih ukrepih, s katerimi bo delavcu olajšana vrnitev na delovno mesto.


Starševsko nadomestilo



Je nadomestilo plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Vrste starševskega nadomestila so:
  • materinsko nadomestilo,
  • očetovsko nadomestilo,
  • starševsko nadomestilo.

Pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok


Pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Eden od staršev, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.


Pogoj, da pravico lahko uveljavlja, je, da ima eden od staršev (vlagatelj) z otroki skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter da je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.
 
Oseba zapusti trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo ali če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta register sploh ni vpisana. 
 
Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta.



Pravica do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva


Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka
  • eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka
  • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev
  • razlaga pravice do krajšega delovnega časa po novem ZSDP-1 (.pdf)


Primer: mati bo za dva otroka (rojena leta 5. 4. 2010 in 7. 5. 2012) lahko izrabila pravico do 31. 8. 2018 (do vstopa mlajšega otroka v prvi razred), od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 pa zaradi neprenosljivosti pravico lahko izrabi oče otroka (če ne, zapade). Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa izrabi v celoti sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.
 
Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
 
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
 
Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
 
Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge.
 
Pravica traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka.
 
Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno delo prijavi upravičenca v zavarovanje.
 
Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa morate biti pozorni:

  1. Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta.
  2. K vlogi  morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
  3. Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo pridobi mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.


KONTAKT:

Darinka ŠPACAPAN, tel.št. 898 45 83, e-mail: darinka.spacapan@gov.si
Breda VRENČUR, tel. št. 898 45 85 , e-mail: breda.vrencur@gov.si