DENARNA SOCIALNA POMOČ

NAMEN

Denarno socialna pomoč (DSP) je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.  Podrobneje je opredeljena v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre),  ki se začne uporabljati 1. januarja 2012. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne presega predpisane meje dohodkov (cenzus) in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.

KDO?

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

•  državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
• tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
• oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživljanje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Upravičenec do denarno socialne pomoči je tako:

•  kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
• kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter pravico do oprostitev in olajšav po ZUJPS.

VIŠINA

Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega krivdnega razloga (na primer nepripravljenost pri uradu za delo, prestajanje zaporne kazni)

Višina denarne socialne pomoči (cenzus) za:

status	po ZSVarPre		po interventnem zakonu (v letu 2012)
	utež	znesek (v EUR)	utež	znesek (v EUR)
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu	1	288,81	1	260,00
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec	1,28	369,68	1,28	332,80
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec	1,56	450,54	1,56	405,60
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi	0,7	202,17	0,7	182,00
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi	0,7	202,17	0,8	208,00
vsako naslednjo odraslo osebo	0,5	144,41	0,5	130,00
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec	0,78	225,27	0,78	202,80
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec	0,64	184,84	0,64	166,40
prvega otroka, ki je najstarejši in ima status dijaka	0,89	257,04	0,99	257,40
vsakega naslednjega otroka, ki ima status dijaka	0,79	228,16	0,89	231,40
prvega otroka, ki je najstarejši in nima statusa dijaka	0,7	202,17	0,8	208,00
vsakega naslednjega otroka, ki nima statusa dijaka	0,6	173,29	0,7	182,00
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema	0,1	28,88	0,1	26,00

 
Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameenim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

NAČIN IN OBDOBJE UPOŠTEVANJA DOHODKA

Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

ZSVarPre loči med različnimi dohodki in načini njihovega upoštevanja (od 20. do 23. člena ZSVarPre):

• periodični dohodek (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki – v enakih ali podobnih zneskih ali časovnih obdobjih),
• občasni dohodek (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela),
• priložnostni dohodek (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo največ 2x ali študentsko delo).

TRAJANJE PRAVICE

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas. Odvisna je od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:

• od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
• od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
• za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske ali nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšaja socialnega upravičenca,
• trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po tem zakonu, ter ni v instituciolanem varstvu in družinski  člani izpolnjujejo enake pogoje.

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ

NAMEN

Do izredne denarne socialne pomoči ste lahko upravičeni, če se ugotovi, da ste se kot samska oseba ali družina iz razlogov, na katere niste mogli  ali ne morete vplivati, znašli v položaju materialne ogroženosti ali če imate izredne stroške, vezane na preživetje, ki jih z lastnim dohodkom družine ne morete pokriti.

Izredna denarna socialna pomoč se dodeli v obliki enkratnega zneska ali za obdobje.

Samski osebi, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družini, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, se izredna denarna socialna pomoč dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

VIŠINA

• na mesec:
  • po interventnem zakonu (v letu 2012): največ 260,00 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 780,00 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve),
  • po ZSVarPre: največ 288,81 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 808,67 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve),
• v koledarskem letu:
  • po interventnem zakonu (v letu 2012): največ 1.300,00 evrov za samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 3.900,00 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve)
  • po ZSVarPre: največ 1.444,05 evrov za samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 4.043,34 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

DOLŽNOSTI IN SANKCIJE

Po prejetju izredne denarne socaialne pomoči ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, čenovo vlogo vložite pred potekom 30 dni. Pomoč je treba porabiti v 30 dneh od prejema. Če ne predložite dokazila o namenski porabi v določenem roku, ne morete uveljaviti nove pomoči 14 mesecev po mesecu prejema. Če prejete pomoči ne porabite v celoti za namen, za katerega vam je bila dodeljena, morate ostanek sredstev vrniti v 15 dneh po porabi sredstev.

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

 

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

Dohodki, ki se upoštevajo:

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov),
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
• dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek,
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, 
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
• dediščine, darila, volila,
• dobitki od iger na srečo,
• izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
• drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine
• dohodek iz dejavnosti, 
• dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 
• preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

Premoženje, ki se upošteva:

• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila, 
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
• drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva:

• stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
• osebno vozilo ali enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
• osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upoštava pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek), 
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

 

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

 

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

 

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

 

1-članska družina	60 m2
2-članska družina	90 m2
3-članska družina	110 m2
4-članska družina	130 m2
5-članska družina	150 m2
6-članska družina	170 m2

 

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

PREPOVED ODTUJITVE NEPREMIČNINE IN OMEJITEV DEDOVANJA

PREPOVED ODTUJITVE NEPREMIČNINE

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli prepoved odtujitve (prodaje, prepisa,...) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.


OMEJITEV PRI DEDOVANJU


Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.

V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je  lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.