DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

NAMEN

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev. Hkrati je njen namen vzbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija. Je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom.

KDO?

Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let, izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu² Zakona o štipendiranju (ZŠtip) ter njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega 64%³ neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju.

Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi tudi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe⁴.

VIŠINA

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi gledena uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:

Dohodkovni razred	Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače	Osnovni znesek državne štipendije v evrih
1	do 30 %	190
2	nad 18 % do 36 %	160
3	nad 36 % do 42%	130
4	nad 42 % do 53%	100
5	nad 53 % do 64%	70

DODATKI:

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslenje dodatke⁵:

1. dodatek za vrsto in področje izobraževanja : 30,31 EUR                            

        dodatek se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga
        dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja;                    dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega    
        ga je prejel;

   2.   dodatek za učni ali študijski uspeh⁶:

• 20,56 EUR (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali
• 37,90 EUR (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več);

  3.    dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:
         štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada:

• dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča :85,53 EUR ali
• dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu (za oddaljenost 5 kme in več od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja) v naslednjih višinah:

Oddaljenost (od prve vstopne do zadnje izstopne postaje)	Višina dodatka v evrih
od 5 do vključno 10 km	48,73
od 10 do vključno 15 km	59,55
od 15 do vključno 20 km	70,38
od 20 do vključno 30 km	81,21
od 30 do vključno 40 km	92,05
nad 40 km	100,71

Dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališče ne morete uveljavljati, če uveljavljate subvencijo za prevoz dijakov in študentov za izobraževanje zunaj domačega kraja.

  4.    dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami:  50,89 EUR

TRAJANJE IN IZPLAČEVANJA

Državna štipendija se dodeli za čas trajanja izobraževalnega ali študijskega programa, vendar mora štipendist za vsako šolsko leto vložiti vlogo za ponovno odmero štipendije. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo⁷, in izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona ter pogoj glede cenzusa.

Štipendist pejema državno štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževana. Štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

Državna štipendija se lahko izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendije za šolsko oziroma študijsko leto tudi, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

MIROVANJE IN PRENEHANJE

Štipendijsko razmerje preneha, če:

• štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
• sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
• izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
• spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
• štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
• po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži usteznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

VRAČILO

Štipendijst je dolžan vrniti državno štipendijo z vsemi dodatki v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, tri mesece od dokončnosti odločbe, s katero mu je bila odpravljena odločba o prizanju pravice, ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na osebo se za zgoraj navedene pravice upoštevajo vsi dohodki in prejemki,  in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritjui posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,...).

Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu,  na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega  leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu  niimela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

DOHODKI, KI SE UPOŠTEVAJO:

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente ali odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki, na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja vojaške službe,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov),
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovo štipendiji,
• dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagovaljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstava za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, znanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVA

• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge  in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
• drugo premično premoženje.

PREMOŽENJE, KI SE NE UPOŠTEVA:

• stanovanje (stanovanska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,

• vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneske minimalnega dohodka¹⁰
• osebno vozilo ali enosledno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika  bruto minimalne plače,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršče, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba,  ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca prii izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI STANOVANJA

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovaja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja

Primeri velikosti primernega stanovaja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina	60 m2
2-članska družina	90 m2
3-članska družina	110 m2
4-članska družina	130 m2
5-članska družina	150 m2
6-članska družina	170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m^2.

___________________________
²Določila 9. člena Zakona o štipendiranju:
  - ob prvem vpisu v prvi letni poklicne oziroma srednje šole niso bili starejši od 18 let oziroma ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali  
  visokošolksega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso bili starejši od 26 let
  - ne prejemajo druge štipendije po ZŠtip ali po drugih predpisih
  - niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti
  - niso vpisani v evidenco brezposlenih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
³Do šolskega ali študijskega leta 2013/14 je dohodkovni cenzus za pridobitev državne štipendije 53 %.
⁴Dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa  dobi prosilec za štipendijo pri instituciji,
  ki izdaja taka dokazila v državni izobraževanja.
⁵Dodatki so usklajeni v skladu s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (uradni list RS, št. 57/2011).
⁶Ne pripada v prvem letniku, razen če gre za nadaljevanje izobraževanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe.
⁷Za uspoešno opravljen letnik šteje, če se je štipendist vpisal v višji letnik oziroma če je izpolnil pogoje za vpis v višji letnik. Štipendist mora predložiti ustrezno dokazilo izobraževalnega zavoda, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.
⁸Bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj 2 meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista.
⁹Uveljavlja lahko le tisi od staršev, ki prejema starševski dodatek.
¹⁰Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1.1.2012 znaša 288,81 evrov.