OTROŠKI DODATEK

NAMEN
Namen otroškega dodatka je, da se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje.

KDO?

Pravico do otroškega dodatje ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 18. leta starosti otroka (pomembna novost, ki jo prinaša ZUPJS), če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:
  • je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost,
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri CSD ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
Posebni pogoji:
  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, CSD pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega doadtka vseeno prizna, če se dokaže, da preživnine ni mogoče uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odločio o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnjenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer nasilje v družini).
VIŠINA

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečno neto mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.
Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18.leta (v evrih) Znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta (v evrih)
     1. otrok
  2.otrok  3.in naslednji otrok  1.otrok  2.otrok  3. in naslednji otrok
 1 do 18 %
 114,31 125,73
137,18
168,31
179,73
243,55
2 nad 18 % do 30 % 97,73 108,04 118,28 142,73 153,04 206,88
 3 nad 30 % do 36 % 74,48
83,25
91,98
11 ,48
 119,25
162,89
 4  nad 36 % do 42 % 58,75
67,03
75,47
85,75
94,03
128,58
 5  nad 42 % do 53 % 48,04
56,06
64,03
68,04
76,06
103,27
 6  nad 53 % do 64 % 30,44
38,10
45,71
43,44
51,10
71,17
 7  nad 64 % do 82 % 22,83
 30,44 38,10
28,83
36,44
 49,65
 8  nad 82 % do 99 %  19,88 27,50
35,11
19,88
27,50
34,69

Izjemna višina otroškega dodatka:
  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini1 , se upošteva 10-odstotno povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20%.
Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

ROKI ZA UVELJAVITEV PRAVICE IN TRAJANJE

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dne po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso izpolnjeni več pogoji.

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na osebo se za zgoraj navedene pravice upoštevajo vsi dohodki in prejemki,  in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritjui posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,...).

Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu,  na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega  leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu  niimela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

DOHODKI, KI SE UPOŠTEVAJO:
  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente ali odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki, na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja vojaške službe,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovo štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagovaljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstava za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, znanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVA
  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge  in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.
PREMOŽENJE, KI SE NE UPOŠTEVA:
  • stanovanje (stanovanska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneske minimalnega dohodka10
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika  bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršče, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba,  ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca prii izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI STANOVANJA

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovaja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja

Primeri velikosti primernega stanovaja oziroma stanovanjske hiše:


1-članska družina   60 m2    
2-članska družina   90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina 130 m2
5-članska družina 150 m2
6-članska družina 170 m2


Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.
 



__________________________________________________________
1Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umr in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
10 Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1.1.2012 znaša 288,81 evrov po ZSVarPre, oziroma 260,00 eurov po interventnem zakonu v letu 2012