SUBVENCIJA NAJEMNINE

Subvencijo najemnine lahko uveljavljajo najemniki v neprofitnem stanovanju, bivalni enoti (namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb), namenskem najemnem stanovanju (stanovanju za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,...) tržnem stanovanju in hišniškem stanovanju.

Upravičenost do subvencije se ugotavlja na podlagi ugotovljenega dohodka najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi. Ta ne sme presegati višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za  30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih hišniški stanovanjih.

Subvencija se dodeli naslednji mesec po vložitvi vloge, in sicer za največ eno leto. Če je najemna pogodba sklenjena za krajši čas, se subvencija dodeli za čas do izteka najemne pogodbe.

 SUBVENCIJA NEPROFITNE NAJEMNINE:
  • lahko znaša največ 80% neprofitne najemnine,
  • najemnika plača znižano najemnino, subvencionirani del se nakaže neposredno lastniku stanovanja.
SUBVENCIJA TRŽNE NAJEMNINE:
  •  uveljavljajo jo lahko najemniki tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus za pridobitev subvencije neprofitne najemnine in so se na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj (razen, če v občini že več kot eno leto ni bilo razpisa), če imajo tržno stanovanje najeto v občini, v kateri so se na razpisu uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovaj v najem in/ali imajo v tej občini stalno prebivališče ter na naslovu najemnega stanovanja vsaj začasno prebivališče,
  • do subvencije je upravičen najemnik, lastniku plača celotno najemnino,
  • je mesečni znesek, ki predstavlja razliko med priznano tržno najemnino in priznano neprofitnonajemnino ter znesek do priznane neprofitne najemnine, izračunan na način, kot je določen za izračun subvencije neprofitne najemnine.
SUBVENCIJA V HIŠNIŠKEM STANOVANJU
  • pripada hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje oziroma pridobili ustrezno listino za uporabo hišniškega stanovanja pred 19.10.1991 in v stanovanju še prebivajo ter opravljajo hišniška dela ali del ne opravljajo več zaradi upokojitve ali razlogov, ki niso nastali po njihovi krivdi, in za uporabo stanovanja plačujejo tržno najemnino,
  • se izplačuje najemniku hišniškega stanovanja,
  • se izračunava na enak način kot subvecnija za tržno stanovanje,
  • po smrti najenika hišniškega stanovanja se pravica prizna tudi njegovemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.
DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

Upoštevajo se dohodki in prejemkim, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejetih v zadnjih 3, ali 4 - 12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

DOHODKI, KI SE UPOŠTEVAJO:
  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente ali odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki, na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovo štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagovaljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente in življenjska zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstava za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, znanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine,
  • dohodek iz dejavnosti,
  • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVA

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje (osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge ali druga denarna sredstva po izjavi posameznika, drugo premično premoženje), razen:
  • stanovanje (stanovanska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo do rednosti 28-kratnika osnovnega zneske minimalnega dohodka1
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od brugo minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršče, rezen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba,  ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja oziroma pri pridobivanjudohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materilanega položaja (katastrski dohodek),
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanja prii izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI STANOVANJA

Vrednost primernega stanovaja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vresnost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo nanaslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovaja, in je upravičenec denarno socialno pomoč zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnene, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovaja oziroma stanovanjske hiše:


1-članska družina   60 m2    
2-članska družina   90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina 130 m2
5-članska družina 150 m2
6-članska družina 170 m2


Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

____________________________________________
1 Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1.1.2012 znaša 288,81 evrov po ZSVarPre, oziroma 260,00 eurov po interventnem zakonu v letu 2012