VARSTVENI DODATEK

NAMEN

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin...) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, kisi materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

KDO?

Upravičenci do varstvenega dodatka so:

• državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji,
• osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Rinepubliko Slovenijo,

in:

• so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let (ženske) ali od 65 let (moški) in

• so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali

• če njihov dohodek oziroma skupni dohodek družine presega cenzusza pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa  za varstveni dodatek.

VIŠINA

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 449,80 evrov (cenzus po interventnem zakonu v letu 2012)..

Višina varstvenega dodatka je različna in je odvisna tudi od drugih dohodkov, ki jih  ima posameznik oziroma družina:

1. če posameznik že dobiva denarno socialno pomoč ali izpolnjuje pogoje zanjo: 163,73 EUR (po ZSVarPre) oziroma 189,80 evrov (po inverventnem zakonu v letu 2012); če pa posameznik živi z osebo, ki je prav tako upravičena do varstvenega dodatka ali je ta oseba še aktivna: 80,87 evrov (po ZSVarPre) oziroma 93,60 evrov (po po interventnem zakonu v letu 2012),
2. če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 449,80 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012) in lastnim dohodkom,
3. za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine.

Primeri višine cenzusa za varstveni dodateki za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:

•  dvočlanska družina:

           - oba člana izpolnjujete pogoje za varstveni dodatek: 675,82 evrov (po
             ZSVarPre) oziroma 673,40 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012),
           - samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 514,08 evrov
             (po ZSVarPre) oziroma 483,60 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012)

•  tričlanska družina:

           - eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drug je aktivni iskalec 
             zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 716,25 evrov (po
             ZSVarPre) oziroma 691,60 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012).

 

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO:

 

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3, 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

Dohodki, ki se upoštevajo:

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov)
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
• dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek,
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč,
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
• dediščine, darila, volila,
• dobitki od iger na srečo,
• izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
• drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine,
• dohodek iz dejavnosti,
• dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
• preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

Premoženje, ki se upošteva

 

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje (osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika, drugo premično premoženje), razen:

• stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovnaja,
• osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
• osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek),
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• prihranki.                                                        

PREPOVED ODTUJITVE NEPREMIČNE IN OMEJITVE PRI DEDOVANJU
           
Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,....) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka; če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.