ZNIŽANO PLAČILO VRTCA

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna.

Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge -  za novo koledarsko leto je to vedno v decembru, sicer pa en mesec pred mesecem vstopa v vrtec - podeli pa se za obdobje enega leta  ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice.

Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni neto mesečni dohodek na osebo za preteklo leto. Plačilo staršev v odstotku od cene programa tako znaša:

Dohodkovni razred	Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače	Plačilo staršev v odstotku od cene programa
1	do 18%	0
2	nad 18 % do 30 %	10 %
3	nad 30 % do 36 %	20 %
4	nad 36 % do 42 %	30 %
5	nad 42 % do 53%	35 %
6	nad 53% do 64%	43 %
7	nad 64% do 82%	53 %
8	nad 82% do 99%	66 %
9	nad 99 %	77 %

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %).

Rejenci so v celoti oproščeni plačila vrtca, ceno programa, v katerega je vključen otrok, krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vloga za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.

Z odločbo,  s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. Če se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, odloči o tem s posebno odločbo.

Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na osebo se za zgoraj navedene pravice upoštevajo vsi dohodki in prejemki,  in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritjui posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,...).

Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu,  na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega  leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu  niimela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

DOHODKI, KI SE UPOŠTEVAJO:

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente ali odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki, na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja vojaške službe,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov),
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovo štipendiji,
• dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagovaljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstava za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, znanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVA

• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge  in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
• drugo premično premoženje.

PREMOŽENJE, KI SE NE UPOŠTEVA:

• stanovanje (stanovanska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,

• vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneske minimalnega dohodka¹⁰
• osebno vozilo ali enosledno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika  bruto minimalne plače,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršče, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba,  ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca prii izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI STANOVANJA

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovaja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja

Primeri velikosti primernega stanovaja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina	60 m2
2-članska družina	90 m2
3-članska družina	110 m2
4-članska družina	130 m2
5-članska družina	150 m2
6-članska družina	170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m^2.


____________________________________________________
¹⁰ Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1.1.2012 znaša 288,81 evrov po ZSVarPre, oziroma 260,00 eurov po interventnem zakonu v letu 2012